Singapur, prestolnica biofilnih zgradb

Singapur, znan po svoji predanosti inovacijam in trajnostnemu razvoju, uvaja nov in navdušujoč pristop k oblikovanju zgradb in mesta kot celote, imenovan biofilno oblikovanje. Ta pristop ne le preoblikuje estetiko mestnih prostorov, ampak se osredotoča tudi na izboljšanje kakovosti življenja mestnih prebivalcev, tako psihološko kot fiziološko.

Življenje v mestih, kjer prevladujejo trdi geometrijski oblikovni elementi, lahko namreč povzroči vrsto psiholoških in fizioloških težav. Biofilna arhitektura ponuja alternativo, ki omogoča ljudem, da svoj pogled usmerijo na naravne oblike, kot so drevesa in rastline, s čimer se praviloma umirijo in sprostijo. Poleg tega ta arhitekturni pristop spodbuja urbano ekologijo z ustvarjanjem možnosti za bogatejše in bolj raznolike biološke ekosisteme.

World Economic Forum je pripravil video, v katerem obravnava dosežke Singapurja na področju biofilnega dizajna. Vabimo vas k ogledu, lahko pa si preberete tudi naš povzetek.

Znanstvene raziskave potrjujejo vpliv narave na kakovost življenja

Biofilno oblikovanje je arhitekturni pristop, ki stremi k integraciji naravnih elementov - od rastlin in svetlobe do vode in naravnih materialov - v urbanem okolju. Cilj je, da se stene, okna in stebri zamenjajo z listjem, lubjem in pticami, s čimer se narava ne le vizualno, ampak tudi funkcionalno vključuje v zasnovo mesta.

Singapur intenzivno raziskuje (in je obenem uspešno že realiziral mnoge projekte), kako lahko biofilno oblikovanje izkoristi v visoko naseljenem mestnem okolju, s ciljem, da ne samo nadomesti, ampak celo preseže zelene površine mesta z biofilno arhitekturo.

Raziskave namreč kažejo, da ima povezovanje z naravo številne koristi za človekovo zdravje. V bolnišnici Khoo Teck Puat so na primer ugotovili, da so pacienti, ki so bili v stiku z naravo, doživljali večji občutek miru in nižje ravni stresa ter so potrebovali manjše odmerke protibolečinskih sredstev.

Vpliv na mestno ekologijo

Eden izmed ključnih izzivov, ki jih Singapur naslavlja z biofilno arhitekturo je, ali je možno v gosto naseljenem mestu doseči 100-odstotno ali celo večjo nadomestitev zelenih površin. Hotel Oasis Downtown je izjemen primer, kjer so dosegli 1100-odstotno razmerje zelene površine, kar pomeni, da zgradba gosti enajstkrat več narave, kot bi jo imeli, če bi parcela ostala prazen vrt.

Ta primer kaže, da je mogoče celo v urbanih središčih ustvariti bogate, zelene prostore, ki izboljšujejo kakovost življenja. Zakaj je to pomembno? Biofilna arhitektura ne le izboljšuje človekovega zdravja in dobro počutje, ampak tudi spodbuja urbano ekologijo za prispevanje bogatejšemu in bolj raznolikemu biološkemu ekosistem. Za piko na i, pa naravni elementi dejansko povečajo tudi gospodarsko vrednost nepremičnin.

Prihodnost biofilnega oblikovanja

Singapurjev uspeh z mnogimi biofilnimi projekti kaže jasen potencial za preoblikovanje urbanih prostorov v bolj zelene, zdrave in vključujoče skupnosti. Z naraščanjem zelenih površin v mestih se pričakuje, da bo povpraševanje po takšnih rešitvah samo še naraščalo. Kakovost življenja je namreč tako bistveno večja.

V prihodnosti lahko pričakujemo, da bo biofilno oblikovanje prešlo iz trenda v standard. To bo tajnostno naravnan svet, v katerem bodo mestni parki, zelene strehe, vertikalni vrtovi in naravno osvetljeni prostori postali norma, ne izjema. Mesta bodo zasnovana tako, da bodo spodbujala biotsko raznovrstnost, izboljševala kakovost zraka, hkrati pa zagotavljala estetski užitek in prostor za sprostitev, meditacijo in produktivno delo prebivalcev.